Linija

 Linijata e najstar likoven element . Taa e sostaven del od likovnot jazik . Linijata pretcavuva prv i osnoven likoven element . Koga upotrebuvame razlicni linii vo nasiot crtez velime deka taa e vrednost ili intezintet na linijata  .
Liniite mozat da bidat samo pravi i samo krivi
Linijata e osnoven likoven element. Taa e zastapena vo site vidovi tvorestva-vo crtezot (dominantna  e ) , slikata , grafikata , skulpturata , dizajnot , arhihekturata , fotografijata.
  Postojat dva vida linii :  pravi i  krivi. Pravata linija e samo edna , a krivata linija  ima  mnogu varijanti (poradi razlicni agli i svidenje ) . Vo edno likovno delo liniite megusebno moze da se slicni.
(harmonicni), no mozat da bidat  kontrastni  (sprotivni).  Koga linijata postepeno preoga  od prava  vo kriva ili obratno -se dobiva gradacija vo linijata.
Liniite mozat da go izgledaat  najrazlicno (blagodarenie na nivniot  karakter) - tenki , siroki , prosirni , gusti , dinamicni , ramnomerni , ostri , isprekinati i sl .  Umetnicite gi koristat razlicnite sostojbi na liniite za da gi izrazat svoite dozivuvanja .


Konturna i teksturna linija

Vo likovnite dela razlikuvame konturna i teksturna linija:

Konturnata linija ja opredeluva nadvoresnata granica na odredenata forma i ja oddeluva od okolniot prostor.

Teksturnata linija ja dolovuva povrsinata na materijata so nea moze da dobieme vpecatok na najrazlicni teksturi .