Boja

Bojata e vpecatok sto se sozdava vo nasite oci kako rezultat na svetlinata. Ako nema svetlina - nema ni boja . Belata svetlina se sostoi od svetlosni zraci koi pagat vrz predmetite vo pomala ili pogolema merka se  odbivaat od ni. Odbienite zraci gi gledame kako razlicni boi . Bojata e eden predmet zavisi od toa kako toj ja prima ili ja dobiva svetlinata . Ako predmetot gi vpie (apsorbira)site svetlosni zraci , toj ke bide crn , ako gi dobie site- toj ke bide crven.


Znaci  bojata , bojata e izraz za vpecatokot sto nastanuva vo nasiot mozok , koga svetlinata ke gi  "nadrazni" nasite oci.


Lugeto  otkrile deka belata svetlina da se raszlozi so pomos na prizma .  Boite na vidliviot spektar: crvena , zolta , zelena , cina i violetova .


Osnovni (prvostepeni , primarni)  boi se crvenata zoltata i sinata .

Tie nemozat da se dobijat od drugite boi . So mesanje  na primarnite  boi se dobivaatostanatite boi.

Vtorostepeni (sekundarni) boi se zelenata , portokalovata  i violetovata .

Edna sekundarna boja se dobiva so mesanje na dve primarni boi.

Postojat i podelba na topli i studeni boi . Topli boi se sinata , crvenata , portokalovata i zoltata

(i boite sto se dobivaat so nivnoto mesanje ). 
Studenite boi se sinata , zelenata , violetovata  (i boite dobieni so nivnoto mesanje) 

Toplite boi se povpletcatlivi , poaktivni , i doagaat vo preden plan.

Studenite boi se posmireni , poubavi , i odat vo  zaden  plan .

Linija

 Linijata e najstar likoven element . Taa e sostaven del od likovnot jazik . Linijata pretcavuva prv i osnoven likoven element . Koga upotrebuvame razlicni linii vo nasiot crtez velime deka taa e vrednost ili intezintet na linijata  .
Liniite mozat da bidat samo pravi i samo krivi
Linijata e osnoven likoven element. Taa e zastapena vo site vidovi tvorestva-vo crtezot (dominantna  e ) , slikata , grafikata , skulpturata , dizajnot , arhihekturata , fotografijata.
  Postojat dva vida linii :  pravi i  krivi. Pravata linija e samo edna , a krivata linija  ima  mnogu varijanti (poradi razlicni agli i svidenje ) . Vo edno likovno delo liniite megusebno moze da se slicni.
(harmonicni), no mozat da bidat  kontrastni  (sprotivni).  Koga linijata postepeno preoga  od prava  vo kriva ili obratno -se dobiva gradacija vo linijata.
Liniite mozat da go izgledaat  najrazlicno (blagodarenie na nivniot  karakter) - tenki , siroki , prosirni , gusti , dinamicni , ramnomerni , ostri , isprekinati i sl .  Umetnicite gi koristat razlicnite sostojbi na liniite za da gi izrazat svoite dozivuvanja .


Konturna i teksturna linija

Vo likovnite dela razlikuvame konturna i teksturna linija:

Konturnata linija ja opredeluva nadvoresnata granica na odredenata forma i ja oddeluva od okolniot prostor.

Teksturnata linija ja dolovuva povrsinata na materijata so nea moze da dobieme vpecatok na najrazlicni teksturi . 

Pocetocite na likovnata umetnost

Istorijata na umetnosta e nauka koja go sledi i  proucuva razvojot na likovnata umetnost ,odnosi pomegu likovni dela,kulturi,likovni umetnosti i sl. 

Likovnata umetnost poteknuva uste od vremeto na dalecnata praistorija. Togas covekot pocnal da tvori. Vo pocetokot crtal vo pesteri, na karpi i kamenja. Lugeto  od  toa  vreme,  zatoas so nemale  pismo se razbirale preku crtezi .